Avansert søk

3 treff

Nynorskordboka 3 oppslagsord

bilingval, bilingv

adjektiv

Uttale

biˊlingval eller  bilinˊgv

Opphav

av latin bi- og lingua ‘tunge, språk’; jamfør bi- (2

Tyding og bruk

  1. som har to morsmål
  2. som går for seg på to språk
    Døme
    • bilingval undervisning

tospråkleg

adjektiv

Tyding og bruk

  1. som meistrar og bruker to språk flytande;
    Døme
    • ho er tospråkleg på norsk og hindi;
    • tospråklege barn
  2. som er på to språk
    Døme
    • tospråklege ordbøker;
    • tospråkleg undervisning

bilingvalisme, bilingvisme

substantiv hankjønn

Uttale

bilingvalisˊme eller  bilingvisˊme

Tyding og bruk