Nynorskordboka
blote 3, blóte
blota, blóta
verb
| infinitiv | presens | preteritum | presens perfektum | imperativ |
|---|---|---|---|---|
| å blotaå blote | blotar | blota | har blota | blot!blota!blote! |
| å blótaå blóte | blótar | blóta | har blóta | blót!blóta!blóte! |
| perfektum partisipp | presens partisipp | |||
|---|---|---|---|---|
| hankjønn / hokjønn | inkjekjønn | bunden form | fleirtal | |
| blota + substantiv | blota + substantiv | den/det blota + substantiv | blota + substantiv | blotande |
| blóta + substantiv | blóta + substantiv | den/det blóta + substantiv | blóta + substantiv | blótande |
Opphav
norrønt blótaTyding og bruk
om norrøne forhold: halde blot (2