Nynorskordboka
sleve 3, slevje
sleva, slevja
verb
kløyvd infinitiv: -a
| infinitiv | presens | preteritum | presens perfektum | imperativ |
|---|---|---|---|---|
| å slevaå sleve | slevar | sleva | har sleva | slev!sleva!sleve! |
| å slevjaå slevje | slevjar | slevja | har slevja | slevj!slevja!slevje! |
| perfektum partisipp | presens partisipp | |||
|---|---|---|---|---|
| hankjønn / hokjønn | inkjekjønn | bunden form | fleirtal | |
| sleva + substantiv | sleva + substantiv | den/det sleva + substantiv | sleva + substantiv | slevande |
| slevja + substantiv | slevja + substantiv | den/det slevja + substantiv | slevja + substantiv | slevjande |
Tyding og bruk
sleppe spytt ut av munnvika;
Døme
- tyggje og sleve