Nynorskordboka
kjeppjage
kjeppjaga
verb
kløyvd infinitiv: -a
| infinitiv | presens | preteritum | presens perfektum | imperativ |
|---|---|---|---|---|
| å kjeppjagaå kjeppjage | kjeppjagar | kjeppjaga | har kjeppjaga | kjeppjag!kjeppjaga!kjeppjage! |
| perfektum partisipp | presens partisipp | |||
|---|---|---|---|---|
| hankjønn / hokjønn | inkjekjønn | bunden form | fleirtal | |
| kjeppjaga + substantiv | kjeppjaga + substantiv | den/det kjeppjaga + substantiv | kjeppjaga + substantiv | kjeppjagande |
Tyding og bruk
skysse av garde med kjepp;
jage fort og brutalt
Døme
- han vart kjeppjaga av fryktlause ungdomar