Bokmålsordboka
selvbehagelig, sjølbehagelig
adjektiv
| entall | flertall | ||
|---|---|---|---|
| hankjønn / hunkjønn | intetkjønn | bestemt form | |
| selvbehagelig | selvbehagelig | selvbehagelige | selvbehagelige |
| sjølbehagelig | sjølbehagelig | sjølbehagelige | sjølbehagelige |
| entall | flertall | ||
|---|---|---|---|
| hankjønn / hunkjønn | intetkjønn | bestemt form | |
| selvbehagelig | selvbehagelig | selvbehagelige | selvbehagelige |
| sjølbehagelig | sjølbehagelig | sjølbehagelige | sjølbehagelige |